SVLO ZA SLOVENIJO: april 2019

V kolikor bi radi spremembe v naši državi Republiki Sloveniji, vas v imenu pripravljalnega odbora SVLO naprošamo, da se nam pridružite.

Potrebujemo osebe, ki so pripravljene z nami sodelovati pri ustanovitvi stranke SLOVENSKA VIZIJA LASTNE OSEBNOSTI in kasnejšem delu ter vodenju stranke.

Ne želimo si oseb, ki bi nam samo sledile in iskale svoje lastne interese, želimo si osebe, ki bi z nami sodelovale na vseh področjih, pri celotnem razvoju države Slovenije. Da postane član pripravljalnega odbora SVLO, mora vsak posameznik izpolniti in potrditi ustanovno izjavo SVLO (po vaši želji vam jo pošljemo), nato lahko skupaj z nami predlaga in ustvarja program stranke SVLO. Program je še v nastajanju, zato imate tudi vi možnost oblikovati in spreminjati program, ki bi nas rešil iz stanja, v katerem smo sedaj vsi državljani Slovenije. Najbolj aktivni imajo možnost prevzeti posamezne resorje stranke, do ministrskih mest. Potrebujemo osebe iz cele Slovenije, na vseh področjih, ki jih obvladajo.

Vse naše simpatizerje pa naprošamo, da nas v bodoče podpirajo in postanejo naši člani.

Vsak posameznik lahko pripomore k boljšemu delovanju naše države Slovenije, ker same kritike nam ne bodo prinesle kruha. Nezaupanje in egoizem sta zlo sodobnega sveta, ki nas ločuje in razdvaja ter ustvarja nezaupanje in konflikte za bodoče življenje vseh nas Slovencev.

Vse informacije in podatki, ki so potrebni, da se nam pridružite ali komunicirate z nami, so dostopni na:

Spletna stran: https://svlo99.wixsite.com/slov

Facebook 1: https://www.facebook.com/profile.php?id=100007173948956

Facebook 2: https://www.facebook.com/svlo.slovenija/

Twitter: https://twitter.com/za_svlo

Blogger: https://svlo.blogspot.com/

Google: https://business.google.com/posts/l/11800777928322424886

GSM: 040 621 239

Pridružite se nam, zdaj je še čas!

Pripravljalni odbor SVLO

SVLO: Stanislav Valentinčič

Avtor razdelka "Osebna rast, duhovnost" je Alan Perry. Vsebina je v nastajanju.

Uvod

Človek je danes povsem slep za širšo sliko našega obstoja, ki jo lahko nekega dne spozna. Tako je danes prepuščen tunelskemu vidu, ki ga družba vzpodbuja. Podjarmljen je hipnozi elit, vodilnih hierarhije, korporacijam, bankirjem in drugim bogatim posameznikom, ki vsiljujejo dnevne ideale – ki diktirajo praktično vsemu, ekonomiji, gospodarstvu, šolstvu, medijem, politiki, religijam, prehrambni industriji, zdravstvenim ustanovam in farmaciji, energetiki, transportu, ekologiji, policiji, pravu, vojski in celo vojnam. Dnevna hipnoza se kaže najizrazitejše v delovanju monetarnega sistema, predvsem v potrošnji in v sredstvih množičnega obveščanja, kjer sta hipnoza in programiranje najmočnejša.

V stik z družbenim sistemom vstopimo, ko se rodimo, s starševsko vzgojo, in nadalje in najintenzivneje v osnovnošolskem obdobju. Posledično je skoraj vse podleglo takšni družbeni ureditvi, ki nam povzroča veliko stresa, skrbi, strahov in notranjih odporov. Vendar naša duhovnost ne more biti podjarmljena materialnosti, saj presega fizičnost tega sveta, pa čeprav je lahko še vedno hipnotizirana in speča.

A družbeni sistem je skonstruiran tako, da ovira duhovno prebujenje – tako da človek o duhovnosti ne začne niti razmišljati. Namreč je današnji človek skoraj vedno namerno zaposlen, da si prisluži vsakdanji kruh, medtem ko se na drugi strani prepušča pretiranemu uživanju. A pretirano uživanje sploh ni nobeno pravo zadovoljstvo s samim seboj, saj si s tem le nezavedno prekriva razočaranje nad življenjem, predvsem nad svojo službo. Tako je takšno življenje pogosto krivulja z ekstremi evforije in depresije, skoraj nikoli pa premica zlate sredine, torej bivanja v trajnejšem navdihu, zadovoljstvu in notranjem miru.

Vendar prihajamo v čas, ko postajamo masovno duhovno prebujeni. In čeprav posameznik ne more narediti velike spremembe do novega družbenega sistema, ima duhovno prebujeni posameznik vseeno veliko večji vpliv, kot pa mnogo duhovno neprebujenih posameznikov. Vendar to ni boj z družbenim sistemom, ampak boj s samim seboj, boj v soočanju s samim seboj – kar izvorno določa v kakšni prihodnosti želimo živeti.

Nekaj terminologije

Spoznajte, da sta osebna rast in razvijanje duhovnosti temelj za življenje z več navdiha, zadovoljstva, notranjega miru, pa seveda za zmanjšanje ali celo izničenje našega stresa, skrbi, strahov, notranjih odporov, in seveda tudi naših zdravstvenih težav. In, šele potem, v drugem koraku, tudi za preoblikovanje stare družbe v novo, v takšno bolj harmonično.

No, nekaj terminologije… Spoznajte, da so besede, izrazi, pojmi oziroma termini, le nalepke za stvari fizičnega, subtilnega, ali nefizičnega sveta, ki, če niso definirane, ne pomenijo nič ali pa pomenijo vse. Vendar je povsem naravno, da današnji človek predalčka vse, da pripiše vsaki stvari svoj pomen, saj imamo um, ki je veliko bolj napreden, kot je nekoč bil – seveda, če ga pravilno uporabljamo.

Izvor – Vse-kar-je

Vsako človeško bitje, žival, rastlina, ali kamen, je prežet z življenjsko silo oziroma kreativno energijo, ki je del Izvora. A natančneje, se ne gre samo za življenjsko silo oziroma kreativno energijo, ki prežema vso živo in „neživo“ naravo, ampak za energijo Izvora iz katerega vse živo in „neživo“ tudi je. Nič ni izvzeto iz Izvora. Pravzaprav, Izvor je Vse-kar-je, in vsi smo le različne perspektive oziroma pogledi Izvora.

V današnjih časih namesto pojmov Bog ali Stvarnik vse več mladih uporablja pojem Izvor, Vir ali Vse-kar-je. Mladi odkrivajo novo svobodo, ki se imenuje duhovnost. Poleg omenjenih pojmov se da zaslediti še druge pojme. Razlog za nove pojme pa gre pripisovati Zemljinemu kolektivnemu polju, ki sedaj dovoljuje večji premik v zavedanju. Svet je namreč videti povsem drugačen kot nekaj stoletij nazaj.

Vsekakor je najpogosteje uporabljamo pojem ravno bog. Pojem bog nas spremlja skozi tisočletja naše evolucije. Boga veliko ljudi dojema kot najvišje in najmogočnejše bitje v univerzumu. Pojem bog je res globoko ukoreninjen in prav zaradi tega ga še vedno najpogosteje uporabljamo. Sama beseda bog pa je v bistvu le nalepka, kateri je veliko ljudi pripisalo močan pomen, tudi negativen. Namreč nekateri ga poosebljajo in dojemajo, kot da je oseba določene rase ali spola. Nekaterim deluje bog kot nekaj zunanjega, hierarhičnega in nepovezanega z nami. Nekateri do boga gojijo strah in se posledično sramujejo svojih grehov, nekateri pa v imenu boga celo ubijajo. Bog je res močan pojem, zato se ga nekateri celo bojijo, da bi karkoli preveč govorili o njem, ali sploh zamenjali ta pojem s kakšnim novejšim svežim pojmom, ki bi bil brez nepotrebne navlake. Kajti spoznajte, da je od vas odvisno kakšen pojem oziroma izraz uporabljate, v kaj verjamete in kaj ob tem izkušate, občutite.

Osebna rast, duhovnost, in religija

Vsi smo duhovna bitja, saj vsi izviramo iz enega in edinega Izvora. Vsi smo tudi nevidno povezani, čeprav se tega nismo vedno zavedali. Torej se razlikujemo predvsem po našem dojemanju življenja, saj so nekateri o tem bolj ozaveščeni, drugi manj, tretji pa sploh ne. In, ko tako spoznamo, da se v vsakemu izmed nas skriva iskra našega Izvora – da smo vsi povezani –, potem vse obsojanje odpade.

Medtem, ko se osebna rast nanaša predvsem na naše obnašanje in interakcijo v fizičnem svetu – najbolj na medčloveške odnose (recimo na prijaznost, sočutje, tolažbo, vzpodbujanje, pomoč ljudem v stiski itd.) –, pa duhovnost presega ta fizični svet, saj se nanaša predvsem na subtilne svetove misli in čustev, na naš navdih, na našo pozornost, in predvsem na dojemanje našega položaja v tem širnem vesolju. Duhovnost je tako tista, ki nadgradi osebno rast. Iskrena osebna rast in razvijanje duhovnosti nam tako širita obzorja, nam dajeta zadovoljstvo, predvsem pa notranji mir in blaženost.

Koncept religije pa se v osnovi nanaša na zavest o obstoju boga, nadnaravnih sil, na vero oziroma verovanje, medtem, ko se v sekundarnem pomenu – ki je najbolj uporabljen – pa navezuje na sistem naukov, norm, vrednot, dejanj in obredov, v katerih se ta zavest o obstoju boga kaže. In kot ste morda opazili, se je osnovi pomen – za katerega lahko rečemo, da je enakovreden pojmu duhovnost – v današnji družbi izgubil. Kakorkoli, pojem religija, kot ga uporabljam, pa sloni na sekundarnem pomenu. A zaradi dejstva, da religija teži k izključevanju, duhovnost pa k vključevanju, postaja pojem duhovnost iz dneva v dan pogostejši.

Resnični in namišljeni jaz (ego)

Naš večji in večni del imenujemo danes najpogosteje kot duša, včasih kot višji ali resnični jaz, no, sam pa ga imenujem na kratko kot „Jaz“. Torej, človeško bitje je naš enkratni in začasni del, naš Jaz pa naš večji in večni del. In ko se ta večni del utelesi v človeško bitje, se mu zamegli identiteta. Namreč si nadane „preobleko“, ki jo imenujem kot „namišljeni jaz“; danes je najpogosteje poznam izraz „ego“. Namišljeni jaz tako ni lastnost Jaza, saj v višjih svetovih ni prikrivanja. Namišljeni jaz pa se kaže vse od predanega jaza (predanega ega), pa tja do povsem upornega jaza (upornega ega) – torej govorimo o predanemu jazu, ki nam olajša življenje, in o upornemu jazu, ki nam življenje otežuje. Za človeka zelo upornega jaza lahko rečemo, da ne čuti povezave z drugimi bitji in naravo. Človek močno upornega jaza vidi sebe in druga bitja kot popolnoma ločene enote, ne čuti povezave niti z Izvorom niti s svojim Jazom. Pogosto se enači oziroma enoti tudi z lastnino in svojimi dejanji. Takšen človek daje tudi veliko poudarka na negativno ločevanje oziroma razlikovanje sebe od drugih. Za takšno osebo lahko postanejo državnost, rasa, etnična pripadnost, jezik ali religija dober razlog za sovraštvo drugih.

Dvojnost in trojnost

Človek zelo upornega jaza je popolnoma prevzet z izkušanjem dvojnosti. Dvojnost ima dva pola in predstavlja ločenost, ekstreme, nasprotja, kontraste in podobno. K dvojnosti štejemo pare nasprotij, kot so vroče/hladno, ogenj/voda, para/led, mehko/trdo, potem rojstvo/smrt dobro/slabo, pozitivno/negativno, pravilno/napačno, ljubezen/sovraštvo, resnica/laž, predaja/odpor, sproščenost/napetost, in še jin/jang, črno/belo, tema/svetloba, noč/dan, ženska/moški, introvertiranost/ekstravertiranost ipd. Izkušanje dvojnosti najdemo že v mitologijah, kjer dobro nadvlada slabo ali obratno. Dvojnost je sploh pogoj za učenje na planetu Zemlja in še marsikje drugje.

Našo navezanost na dvojnost spoznamo šele takrat, ko smo dovolj dolgo delali na osebni rasti in razvijanju duhovnosti – najpogosteje, ko smo duhovno prebujeni. Takrat se popolnoma zavemo izkušanja obeh polov, ločenosti, ekstremov, nasprotij, kontrastov. In ko se zavemo izkušanja dvojnosti, potem lahko izberemo pozitivni pristop do življenja. Še naslednji korak pa je korak, ko lahko tako pozitivno kot negativno opazujemo z oddaljenosti. To pa je že stanje razsvetljenja, kjer se ne prepuščamo dvojnost kot poprej, kjer jo lahko popolnoma dopuščamo pa tudi zavedno in neboleče preoblikujemo – to stanje predstavlja tudi tako imenovano trojico oziroma trojnost „dobro—slabo—nevtralno“, a kjer se ne gre le za nevtralnost, kot pa tudi za enakovrednost, za omenjeno vsesprejemanje. In ko se zavemo trojice in odmaknjenega stanja, potem se lahko dotaknemo resnične brezpogojne ljubezni, ki sprejema vse kot eno, vse kot enako vredno.

Torej, tako imenovana enost predstavlja povezanost s soljudmi, živalmi, rastlinami, Zemljo, z vesoljem – z Vsem-kar-je. In samo takrat, ko delujemo po tem spoznanju, samo takrat se lahko pomaknemo iz upornega na predan jaz. To ne pomeni, da smo se znebili namišljenega jaza oziroma ega, saj bi to pomenilo čisto razosebljenje tega, kar smo, ampak da smo svoj uporni jaz ukrotili na takšen način, da služi enosti. Namišljeni jaz ni zlobna stvar, v kolikor se ga zavemo in ukrotimo. Namišljeni jaz je naša osebnost oziroma karakter, ki dopolnjuje naše delovanje v fizičnem svetu in nas dela enkratne osebnosti.

Torej, kot ste spoznali, niste le človeško bitje, temveč par: Jaz—človeško bitje. Spoznajte tudi, da čeprav veste, da so človeška bitja različna in različno sposobna (npr. nekdo je boljši mislec, a vi ste boljši govorec; ali pa je nekdo bolj informiran, a vi ste bolj kreativni), ste še vedno vi, nič več ali manj vredni. In spoznajte, da uporni jaz ni le stvar tistih, ki se čutijo več vredni od drugih, ampak tudi tistih, ki se čutijo manjvredne. In skrajno primerjanje z drugimi vodi skoraj vedno v trpljenje. Pravzaprav je prav vsako psihološko trpljenje, trpljenje vašega upornega jaza.

…

SVLO ZA SLOVENIJO

nedelja, 28. april 2019

2. Alan o osnovah našega obstoja (del 2/2)

torek, 23. april 2019

SVLO – SLOVENSKA VIZIJA LASTNE OSEBNOSTI KOT STRANKA

nedelja, 21. april 2019

1. Alan o osnovah našega obstoja (del 1/2)

sobota, 13. april 2019

PRIPRAVLJALNI ODBOR SVLO

PRIPRAVLJALNI ODBOR SVLO

torek, 9. april 2019

PROGRAM SVLO - OSEBNA RAST, DUHOVNOST

Arhiv spletnega dnevnika