ponedeljek, 26. avgust 2019

Dovolj imamo! Vstani Slovenija!



Državni zbor Republike Slovenije
Ponedeljek, 23. september 2019 ob 11:00–21:00 ure.

Pozdravljeni prebivalci Republike Slovenije! Alan Perry tukaj!


Zbrali se bomo pred parlamentom v Ljubljani in skupaj zborovali za večje spremembe v Sloveniji. Vprašanje je, kje sploh začeti, ko pa je skoraj vsako področje Slovenije v razsulu. No, zbrali se bomo in povedali svoje - vsako mnenje šteje. Glavne tematike pa bodo:
- kje je osebna rast, duhovnost v politiki?,
- ekologija, onesnaževanje, kemijske sledi, 5G itd.,
- problem migracij (imigranti),
- brezposelnost,
- naravna nemonetarna ekonomija ipd.

Cilje je tudi, da se poveže čim več civilnih iniciativ skupaj, čim več društev skupaj, da ne bi izgubljali energijo eden proti drugemu, kakor tudi naš čas, medtem ko se bo slaba energija vodstva države ohranjala dalje.

Dragi državljani, se vidimo!

Organizator: Alan Perry

Opomba:
iščemo ljudi, ki bi pomagali pri organizaciji v obliki oglaševanja in ozvočenja.

Ne gori samo Amazonija, požari tudi v Kongu, Sibiriji in na Aljaski

Ljubljana, 23.08.2019

Čeprav v medijih odmeva požar v Amazoniji, nam satelitske slike pokažejo še bolj žalostno podobo sveta. Samo med 15. in 22. julijem so zabeležili 782.366 požarov v naravi, večina obvestil o požarih je prišla iz Rusije, nato Konga, Angole in Avstralije, a se jim Brazilija hitro bliža.   

Požari v Amazoniji so letos med najhujšimi v moderni zgodovini, na družbenih omrežjih so nastali številni tviti in objave opozoril, ki jih je svet tokrat začel resno jemati. Pred tedni je na Arktiki ter v sosednjih regijah evropski sistem nadzora ozračja Cams zaznal največje število gozdnih požarov doslej. Gorelo je in ponekod še vedno gori tudi na Aljaski ter v Kanadi, Sibiriji in Kongu, v drugem največjem deževnem pragozdu na svetu. Samo v Kongu so letos pomočjo satelitov zaznali več požarov, kot jih je v Amazoniji. Sistem za opozarjanje o požarih Global forest watch je letos zaznal že več kot 15 milijonov požarov, ponekod govorimo o kar 200-odstotnem povečanju, kot sta to primera Sibirije in Aljaske, kjer je še pred slabima dvema tednoma gorelo območje v velikost 9000 kvadratnih kilometrov, v Sibiriji se govori o pogorelih 10.000 kvadratnih kilometrih, kjer uhajanje metana iz nekdaj zamrznjenih tal predstavlja še dodaten problem. Število požarov, ki jih zaznavajo sateliti, je izjemno skrb vzbujajoče.




Požari lahko trajajo več dni ali mesecev in povzročajo znatne količine toplogrednih plinov. "To so nekateri največji požari na planetu, nekateri so videti večji od 100.000 hektarjev," je za USA Today dejal Thomas Smith, okoljski geograf iz londonske šole za ekonomijo. "Količina ogljikovega dioksida, ki se je sprožila med požari v arktičnem krogu junija2019, je večja od vsega sproščenega CO2 iz požarov arktičnega kroga v istem mesecu od leta 2010 do leta 2018 skupaj."

https://infogram.com/zaznani_pozari-1h7z2lqgovxg6ow

Tudi svetovni podatki kažejo, da je bilo letos več požarov zaznanih v Kongu, nato v Rusiji, Angoli in Avstraliji, Brazilija pa se jim hitro približuje, saj so letošnji požari zaradi pospešenega izsekavanja in požiganja gozdovV prvih osmih mesecih so našteli že več kot 72.800 požarov, medtem ko jih je bilo v celotnem lanskem letu manj kot 40.000. Požari so v času sušne sezone pogosti, a tokrat obstajajo resna opozorila, da je neformalno kimanje države pospešilo umetno požiganje, s katerim želijo dobiti več kmetijskih površin. Medtem ko v Amazoniji divjajo požari, pa iz Brazilije prihajajo tudi nekoliko spodbudnejše novice. V četrtek naj bi namreč dele regije zajele padavine, ki pomagajo gasiti ognjene zublje.

https://twitter.com/i/status/1164597270320488449





Požar se ne more skriti pred sateliti

Nasa in Esa imata v vesolju nekaj satelitov, ki natančno spremljajo podatke o požarih, njihovi razsežnosti in dolgoživosti. Nasin Earth data in Global forest watch dajejo vsem prebivalcem na svetu možnost vpogleda v opažanja satelitov in jih tudi grafično prikažejo.  Požari se pred temi sateliti ne morejo skriti, saj imajo zelo natančne senzorje, ki opazijo dvig temperature. Ti podatki se pridobivajo praktično v "živo", kar omogoča, da se gasilci bolj učinkovito borijo proti požarom in njihovem širjenju. Ti satelitski posnetki so nato prepredeni z drugimi podatki, kot sta smer in hitrost vetra, kar omogoča narediti precej natančne simulacije o gibanju požara, trdijo pri Earth Data.

Zgornja slika prikazuje koncentracije ogljikovega monoksida, ki nastaja pri nepopolnem izgorevanju. To so najpogosteje požari, promet in industrija. Kitajska na zemljevidu zelo izstopa. FOTO: Windy
Pristojni lahko tako iz svojih baz in od doma opazijo požare, še preden se dobro razplamtijo, a v primeru Sibirije, Aljaske, Konga in Amazonije je narava glavni gasilec, saj je teren nedostopen, goriva za požar pa je ogromno. Kljub temu sateliti omogočajo, da se lokacija požara določi znotraj enega kvadratnega kilometra in pripravi simulacije v manj kot treh urah.